• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obòr -ôra m (ȍ ó) 

  1. 1. nar. ograjen prostor, v katerega se zapira živina: zapreti svinje v obor; obor za krave, ovce
  2. 2. lov. obora: obor za jelene; v oboru vzgojen srnjak



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek