• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oborína -e ž (í) 

  1. 1. kem. snov, ki se pri obarjanju izloči iz raztopine: pri mešanju raztopine aluminijevega nitrata in natrijevega hidroksida se izloči bela oborina aluminijev hidroksid
  2. 2. knjiž. usedlina, gošča: pri kuhanju oborina masla porumeni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek