• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obotavljàv -áva -o prid. (ȁ á) obotavljiv: obotavljav človek / stopal je zamišljeno, z obotavljavimi koraki

obotavljávo prisl.: obotavljavo dvigniti roke; obotavljavo reči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek