obréden -dna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. nanašajoč se na obred: obredno besedilo / obredni jezik je bil takrat latinski; obredne knjige; obredna posoda; obredna oblačila / črnski obredni plesi; obredne maske
     
    etn. obredni kruh kruh, pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obredne pesmi
  2. 2. ekspr. slovesen, svečan: oče je natakal vino z obrednimi kretnjami

obrédno prisl.: obredno si natlačiti pipo; obredno se posloviti
 
biti obredno čist v judovski religiji biti tak, da sme opravljati verski obred ali se ga udeležiti; biti tak, da sme biti darovan pri verskem obredu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek