obsójati -am nedov. (ọ́) 

  1. 1. delati, imeti koga za krivega česa: obsojali so ga, da je kradel / po krivem obsojati
  2. 2. izražati, imeti odklonilno stališče: ne obsojaj je zaradi njene lahkomiselnosti; obsojati rasistično politiko

obsojajóč -a -e: obsojajoč tako ravnanje, se je zelo razjezil; obsojajoče besede; prisl.: obsojajoče jo je pogledal

obsójan -a -o: krivično obsojan človek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek