obstrèt -éta (ȅ ẹ́knjiž. 

  1. 1. sij, lesk okrog česa, ob čem: lunin obstret / večerni obstret zarja, sij
  2. 2. svetniški sij, gloriola: zlat obstret / nič ni izgubil od svojega obstreta; obstret zmagoslavja
    ♦ 
    fot. odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani plošče, filma nazaj v emulzijo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek