obstrúkcija -e ž (ú) 

  1. 1. jur., v nekaterih državah prizadevanje opozicijske stranke, opozicijskih strank v parlamentu proti sprejemu kakih sklepov: poslanci so začeli z obstrukcijo / parlamentarna obstrukcija
  2. 2. knjiž. nasprotovanje kakim prizadevanjem sploh: preprečiti obstrukcijo
    ♦ 
    med. zamašitev, začepitev cevastega organa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek