obteževáti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. dajati, nameščati težek predmet na drugega
    1. a) da se le-ta stisne, ne premika: obteževati kislo zelje
    2. b) zaradi večje teže, ravnotežja: obteževati ladje, žerjave; obteževati s kamni, svincem
  2. 2. delati kaj težje: plezalna vrv mu je zelo obteževala nahrbtnik; pren. skrb mu je obteževala srce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek