obvezováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. nameščati obvezo: obvezovati rane; obvezuje mu roko
  2. 2. delati, da kdo mora storiti, opraviti kaj: z oporoko jo obvezuje, da poskrbi zanj / to ga obvezuje k najstrožjemu molku
     
    knjiž. sheme bodo skladatelja manj obvezovale bo bolj svoboden v ustvarjanju

obvezováti se nav. ekspr. obljubljati, zagotavljati: obvezuje se, da bo vestno opravljal svoje delo

obvezujóč -a -e: draga darila so vedno obvezujoča



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek