1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik:obvladovati napadalca; v igri ga obvladuje / obvladovati sovražnika premagovati
2. biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stopnjo česa:obvladovati čustva; težko obvladuje jezo / on zna obvladovati položaj
3. biti sposoben (uspešno) opravljati kako delo, dejavnost:zelo dobro obvladuje tipkanje / nemščino obvladuje aktivno in pasivno zna
4. imeti nad kom oblast, gospostvo:sovražnik obvladuje vso deželo / obvladovati naravo, prostor, svet; njihov kapital obvladuje velik del proizvodnje ima v oblasti // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija:čete obvladujejo cesto in most
5. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik:obvladuje ga nemir; začel ga je obvladovati spanec // ekspr. izraža, da postane kdo deležen kakega stanja v polni meri:vojaško razpoloženje ga je vsega obvladovalo ● ekspr. grad obvladuje vso blejsko okolico z njega se vidi vsa blejska okolica; ekspr. stara ura s hrupom obvladuje ves prostor njeno tiktakanje se sliši po vsem prostoru ♦ ekon. obvladovati trg z določitvijo cene na trgu vplivati na količino blaga, ki se bo prodalo, ali z določitvijo količine blaga vplivati na ceno
obvladováti se ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah:znal se je obvladovati; težko se obvladuje
obvladujóč -a -e:obvladujoč položaj, je znal vse zadovoljivo rešiti
Dostopnost