• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

očálar -ja m (ȃ) 

  1. 1. ekspr. kdor nosi očala: v temi so se očalarji težko vzpenjali po strmini; očalarjev je vedno več; suh, velik očalar
  2. 2. redko optik: z receptom je odšel k očalarju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek