očivésten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. očiten: očivesten dokaz

očivéstno prisl.: očivestno danes ne sprejema



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek