• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

očnják -a m (á) star. podočnik (pri živalih): izpuliti očnjak; mačka ima štiri očnjake



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek