• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odbežáti -ím dov., odbéži; odbéžal tudi odbêžal (á í) knjiž. 

  1. 1. zbežati, uiti: vsi so odbežali / odbežal je od doma
  2. 2. hitro oditi, steči: deklice so odbežale iz hiše; odbežal je na vrt
  3. 3. ekspr. miniti: mladost je prehitro odbežala / lepe sanje so odbežale



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek