• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odbučáti -ím dov. (á í) 

  1. 1. prenehati bučati: vihar je odbučal
  2. 2. bučeč se oddaljiti: letalo je odbučalo čez hrib



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek