• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odcepíti in odcépiti -im dov. (ī ẹ́) 

  1. 1. s cepljenjem odstraniti: odcepiti kos lesa / odcepiti veje, vrh
  2. 2. s cepitvijo ločiti: deželo so odcepili od matične države; knjižnica se je odcepila od centralne knjižnice
  3. 3. narediti, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepiti kabel, vod; cesta, steza se odcepi; proga se tam odcepi proti severu
    ♦     anat. žila se odcepi

odcépljen -a -o: odcepljena cev, dežela



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek