odcvetéti -ím dov. (ẹ́ í) prenehati cveteti: češnja je odcvetela; vrtnice kmalu odcvetijo; pren., ekspr. konec je njene privlačnosti, odcvetela je // ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: ljubezen med njima je odcvetela / mladost je odcvetela minila

odcvetèl in odcvetél -éla -o: odcveteli lan; odcvetela mladost

odcvetèn -êna -o: odcveteni nasad; prim. odcvesti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek