• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odfrčáti -ím dov. (á í) ekspr. 

  1. 1. frčeč odleteti: kos odfrči z drevesa / hitro je odfrčala iz sobe stekla // sedel je v avtomobil in odfrčal na letališče se hitro odpeljal
  2. 2. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če bo tako zanemarjal službo, bo kmalu odfrčal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek