odkréhniti -em tudi odkrêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. odlomiti, odtrgati: vihar je odkrehnil vrhove smrek; veja se odkrehne / zamahnil je z vso silo in odkrehnil toliko ledu, da so dereze prijele odbil

odkréhniti se tudi odkrêhniti se nar. odkašljati se: kmet se je odkrehnil in glasno požrl slino (C. Kosmač)

odkréhnjen tudi odkrêhnjen -a -o: odkrehnjene veje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek