• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odmígniti -em dov. (í ȋ) 

  1. 1. z gibom roke, prsta izraziti nesoglasje, zanikanje: za odgovor ji je odmignil / odmigniti z ramo
  2. 2. z gibom roke, prsta odzdraviti: odmignil je stražarju, ki ga je pozdravil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek