odpodíti -ím dov., odpódil (ī í) narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor: odpoditi tatu / odpoditi muho; pes je odpodil volka // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: odpoditi žalost / s pesmijo ji je odpodil skrbi

odpodíti se ekspr. podeč se oditi: deklici se odpodita v sobo / v galop se je odpodil proti domu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek