odpotováti -újem tudi odpótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) oditi na potovanje: oče je odpotoval; še danes odpotujemo; hitro, nepričakovano odpotovati / zbor odpotuje na turnejo // oditi, zlasti s prevoznim sredstvom: odpotovati iz mesta; odpotovati na deželo; odpotovati z letalom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek