• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odprávek -vka m (ȃ) jur. 

  1. 1. v zvezi dedni odpravek po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča: izplačati dedni odpravek
  2. 2. navadno v zvezi s sklep, sodba prepis, kopija: odposlati odpravek sodbe / odpravek je točen prepis



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek