odpúst -a (ȗ) 

  1. 1. glagolnik od odpustiti:
    1. a) prosil je za odpust; večina se je strinjala z njegovim odpustom; odpust iz rudnika, vojaške službe / preprečiti množičen odpust delavcev odpuščanje
    2. b) čakati na odpust iz bolnice / začasni odpust kaznjenca
       
      jur. pogojni odpust predčasna izpustitev obsojenca na prostost s pogojem, da ne bo storil do izteka kazni novega kaznivega dejanja
  2. 2. zastar. dopust: podaljšati odpust; dobil je tri dni odpusta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek