odŕgniti -em dov., tudi odrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem odstraniti: odrgniti blato, umazanijo; odrgniti s cunjo, krtačo / pred pleskanjem odrgniti stari lak // z drgnjenjem očistiti, osnažiti: odrgniti čevlje // z drgnjenjem nekoliko poškodovati: odrgniti avtomobil ob ograji; s stolom odrgniti steno; odrgniti si kožo

odŕgnjen -a -o: star odrgnjen fotelj; do krvi odrgnjeno zapestje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek