odséči -séčem dov., odséci odsecíte odsékel odsékla (ẹ́) 

  1. 1. star. odsekati: odseči roko, vejo
  2. 2. nar. odkositi: odseči široko red

odséčen -a -o: odsečena bilka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek