• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odsónčje -a s (ọ̑) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira: planet je v odsončju; odsončje in prisončje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek