odtód in od tód prisl. (ọ̄) 

  1. 1. izraža krajevno mejo v bližini govorečega, od katere poteka dejanje: odtod nima daleč domov; odtod do mesta je uro hoda / ne grem odtod, dokler mi ne odgovorite ne zapustim tega kraja, prostora; dekle ni odtod iz teh krajev // prepiši berilo odtod do konca od tu // kot ukaz proč odtod
  2. 2. izraža vzrok dejanja, stanja: vsa nesreča je odtod, ker v podjetju nihče ne odgovarja za napake / v vezniški rabi sprla sta se za dediščino, odtod njuno sovraštvo // izraža izvor dejanja, stanja: Mrakovica ima ime odtod, ker sonce le redko posije vanjo
  3. 3. redko od tega trenutka, časa: odtod pa vse do konca dejanja je oder v temi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek