1. narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga:odtujil ga je domačim; hči se jima je odtujila / dolgotrajno bivanje v tujini ga je odtujilo domovini; narodnostno se odtujiti
2. jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo; odsvojiti:odtujiti del premoženja; sredstev za družbeno reprodukcijo ni mogoče trajno odtujiti od delavcev temeljne organizacije ♦ filoz. odtujiti po Marxu povzročiti, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij
odtujíti se knjiž.izgubiti svoje bistvo:v takih razmerah se človek odtuji
odtujèn -êna -o in odtújen -a -o:postala sta odtujena; odtujeno delo; odtujena družbena sredstva
Dostopnost