• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ógeln -a -o [gəl] prid. (ọ̑) nanašajoč se na ogel1: stanuje v ogelni hiši / ogelni kamen
● ekspr. to spoznanje je ogelni kamen logike za logiko najvažnejše
♦ obrt. ogelno dleto dleto za obdelovanje oglov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek