• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ogolíti -ím in ogólim dov., ogólil in ogôlil (ī í, ọ́) narediti, povzročiti, da postane kaj golo: dež in veter sta ogolila drevje; jablane so se že ogolile / ogolili so skoraj celo pobočje posekali // ogoliti prašiča

ogóljen -a -o tudi ogoljèn -êna -o 

  1. 1. deležnik od ogoliti: ogoljen hrib; ogoljeno drevo
  2. 2. zastar. oguljen, izrabljen: ogoljen klobuk; rokavi na plašču so čisto ogoljeni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek