ogovoríti -ím dov., ogovóril; nam. ogovôrit in ogovorít (ī í) z besedo, stavkom začeti pogovor: ogovoriti dekle; ogovoril je vsakega, ki ga je srečal; ni si ga upal ogovoriti; lepo, prijazno ogovoriti; ogovoriti po nemško / dober dan, ga je ogovoril pozdravil // v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov: ogovoril ga je z gospod / ogovoriti koga z imenom
ogovorjèn -êna -o: ogovorjena oseba; sam.: ogovorjeni je molčal
Dostopnost
Dostopnost