ogúliti -im dov., ogúlila in ogulíla (ú) 

  1. 1. z dolgo rabo, uporabo načeti, poškodovati površino: oguliti naslanjač; obleko je že zelo ogulil; oguliti rokave na komolcih; s čevljem je ogulil steno / ogulil je kožo do krvi odrgnil
  2. 2. ekspr. izrabiti, izkoristiti: oguliti svoje dolžnike

ogúliti se slabš. postati nezanimiv, navadno zaradi ponavljanja: tema, zgodba se je počasi ogulila

ogúljen -a -o: oguljen divan; imel je strgane čevlje in oguljene hlače



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek