• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ohábel -bla -o [əu̯] prid. (á) star. slaboten, medel: bil je ohabel in bled / ohabel spomin

oháblo prisl.: roka ji je ohablo počivala v naročju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek