ohó in ohò medm. (ọ̑; ȍ) 

  1. 1. izraža začudenje, presenečenje: oho, tudi ti si prišel
  2. 2. izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: oho, počasi mi postaja jasno
  3. 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oho, fantje, tako pa ne bo šlo naprej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek