ohrabrováti -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. hrabriti: ohrabrovati vojake / misel na uspeh jih je ohrabrovala spodbujala

ohrabrujóč -a -e: rekla mu je nekaj ohrabrujočih besed; poročila niso bila ohrabrujoča; prisl.: ohrabrujoče ji je stisnil roko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek