okej tudi okay [ókéjprid. neskl. (ọ̑-ẹ̑žarg. 

  1. 1. dober, izvrsten: kosilo je bilo okej
  2. 2. v povedno-prislovni rabi dobro, v redu: s stanovanjem je vse okej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek