• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

okolíšenje -a s (ī) glagolnik od okolišiti: sprenevedanje in okolišenje / govoril je neposredno, brez okolišenja
● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišenja hitro, takoj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek