okorélost -i ž (ẹ́knjiž. 

  1. 1. otrplost, odrevenelost: okorelost od mraza
     
    med. okorelost zmanjšana in počasnejša gibljivost zaradi organskih sprememb; mrliška okorelost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic
  2. 2. nesposobnost za sprejemanje novosti: poznali so njegovo okorelost; okorelost v glasbi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek