• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

okovánec -nca m (á) knjiž., redko 

  1. 1. nav. mn. okovanka: bil je obut v okovance
  2. 2. kdor je vkovan, vklenjen: na dvorišču so spali okovanci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek