• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

okovánje -a s (ȃ) glagolnik od okovati: pripeljali so sani za okovanje // zastar. okovje: pipi dati novo srebrno okovanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek