• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

okovánka -e ž (á) nav. mn. močen okovan čevelj, zlasti za hojo po hribih: obuti okovanke; prišel je v okovankah
● knjiž. ukradli so mu okovanko puško



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek