okrepčáva -e ž (ȃzastar. 

  1. 1. okrepitev: telesna okrepčava
  2. 2. okrepčilo: iti po okrepčavo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek