okroglína -e ž (í) 

  1. 1. okrogel, zaobljen del česa: okroglina vesla se je prelomila / z neporasle okrogline je bil lep razgled na dolino / mehke okrogline obline
     
    obrt. rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez // kar je okroglo sploh: ostala je le lobanja, spremenjena v prazno okroglino
  2. 2. redko okroglost: mehkoba in okroglina njegovih lic sta izginili
  3. 3. zastar. okolica: rad se sprehaja po okroglini / v celi okroglini ni lepšega dekleta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek