okroglíti -ím in okrógliti -im nedov., okróglil (ī í; ọ̄ ọ̑) knjiž. delati (bolj) okroglo: okrogliti izdelke

okroglíti se, in okrógliti se postajati (bolj) okrogel: sprva podolgovati listi rastline se hitro okroglijo / ekspr. na starost se je začel okrogliti / ekspr. mesec dni po bolezni so se mu noge in roke spet okroglile kot nekdaj so bile spet okrogle
● 
knjiž., ekspr. ob tem prizoru so se jim oči okroglile so strmeli, se čudili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek