• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

olíčiti -im dov. (í ȋ) 

  1. 1. knjiž., redko polakirati, pobarvati: oličiti pohištvo
  2. 2. nar. oluščiti: oličiti fižol / oličiti deblo obeliti

olíčen -a -o 
  1. 1. deležnik od oličiti: ima rdeče oličene nohte
  2. 2. naličen, nalepotičen: sfrizirana in oličena ženska



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek