omadeževáti -újem dov. (á ȗ) 

  1. 1. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: s tem dejanjem je omadeževal svojo čast; omadeževal je očetovo ime osramotil // omadeževati dušo, vest // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: omadeževati spomin na koga
  2. 2. v nekaterih religijah narediti, povzročiti, da postane kdo (obredno) nečist: kogar se dotakne tak človek, ga omadežuje; ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal
    ● 
    ekspr. omadeževati si roke s krvjo koga biti kriv smrti koga; ubiti, umoriti ga

omadeževán -a -o: omadeževan človek, ugled



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek