omajíti -ím tudi omájiti -im dov., omájil (ī í; ā) odstraniti lubje z muževnega debla: omajiti smreko / z nožem omajiti palico
 
nar. omajiti piščalko iz vrbovih mladik narediti // nar. odstraniti lupino, kožo: omajiti krompir / omajiti koruzo oličkati; omajiti prašiča odstraniti ščetine s kože zaklanega prašiča

omajèn -êna -o tudi omájen -a -o: omajeno drevo, jabolko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek