• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

omáma -e ž (ȃ) 

  1. 1. stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: v omami je pozabil na vse težave / prevzela ga je omama plesa / po telesu se mu je razlila omama // kar povzroča to stanje: pijača, ples in druge omame
  2. 2. omamljenje: omama s plinom / omama čutov
  3. 3. med. narkoza: operacija pri omami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek