• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

omastíti -ím dov., omástil (ī í) knjiž. 

  1. 1. namastiti, namazati: omastiti pekač; omastiti vrv
  2. 2. pomastiti, zamastiti: omastil je časopis; pri jedi si je omastil brke

omastíti se redko s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso; pomastiti se: omastil se je s pečenko
● ekspr. boji se, da bi se ob svinini preveč omastila zredila

omaščèn -êna -o: omaščena brada, obleka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek